Treking liga – Okoli Storžiča

Ste že slišali za treking ligo? Tudi dva Pedalovca sva šla prvič sprobat tekmo, ki ponuja udeležencem veliko adrenalina in tekmovalnosti, hkrati pa zahteva nekaj znanja iz orientacije, gibanja v naravi in predvsem vzdržljivosti in kondicije.

foto: Tilen Sedej

Tako sva v nedeljo s Tilnom odrinila zjutraj proti Predvoru pod Storžičem. Pričakala naju je kar presenetljiva množica tekmovalcev v popolni “adventure race” opremi. K sreči sva tudi midva prebrala pravila treking lige in se opremila s kompasom, zemljevidom, prvo pomočjo, čelno svetilko ter se v supergah z dvema litroma vode na hrbtu pripravila na štart 20 kilometerske proge s 1200 m višinske razlike. Seveda če se ne izgubiš 🙂

Foto: Treking liga

Točno ob 9:30 je štarter zapiskal štart in tekmovalci smo se zapodili proti prvi KT. Kmalu se je pot postavila pokonci in hitro je pot postala stezica, ki nas je pripreljala do prve KT nekaj nad 900m. Stezica se je nadaljevala po prekrasnem grebenu proti označeni planinski poti.  No in tukaj sva prvič naredila večjo napako. Prepozno sva se zavedla, da sva prišla na planinsko pot in namesto levo zavila desno. Po nekaj sto metrih spuščanja sta naju dohitela še dva tekmovalca, ki sta se nama “šlepala”. Začel sem gledati karto in spoznal da smo prišli prenizko in se moramo vrniti nazaj. Ko sva prišla nazaj na pravo pot sva razočarana ugotovila, da naju je prehitelo kar nekaj tekmovalcev. Do naslednje točka sva tekla po lepi razgledni poti. Točko sva dobila hitro in brez problemov pri lovski koči. V družbi še dveh tekmovalcev smo tekli naprej proti koči na Kališču, nekje na višini 1500m. Pri planinski koči sva jo mahnila po grebenu proti 4 KT in jo brez problemov našla. Pri vračanju nazaj sem grdo padel. Vendar padec ni bil problematičen, bolj je bolela noga v katero me ne “nabasal” močan krč.

foto: Treking liga

Ko so bolečine minile sva nadaljevala v družbi še enega trekerja, tistega s katerim smo se skupaj izgubili že po prvi KT. No in to smo ponovili še enkrat. Prehitro smo se odločili za spust v dolino in se namesto po pravi planinski poti iz Kališča v dolino, odpravili po drugi, manj obljudeni in bolj nevarni poti proti cilju. Po mojem mnenju razlika ni bila velika, največ nas je stalo ustavljanje in ugotavljanje kje smo. Na zadnjo KT smo sicer prišli čisto iz druge strani kot ostali trekerji, vendar smo jo prav tako našli. Sledil je še tek v cilj in konec.

Na koncu sva bila oba s Tilnom zelo zadovoljna s najinim prvim tekmovalnim trekingom in se ga bova z veseljem še udeležila. Malo grenko je spoznanje, da sva se dvakrat izgubila in tam gotovo pustila pol ure, če ne še več. Tako nama je pripadlo 8 mesto izmed 17 dvojic. S tem sva izpolnila najin cilj, biti med prvo polovico. Toda brez “lutanja” bi bila lahko tudi na 5 mestu…vendar lahko je biti po bitki general.

Trim steza Lamk

No končno smo le dočakali trim stezo v Lamku. Letos poleti sta svojo podobo dočakala še dva objekta v Lamku in tako naša trim steza že kaže celostno podobo. V prihodnji letih se bomo potrudili in vzdrževali že obstoječe objekte in postavili še kakšnega novega.  Iz strani uporabnikov pa tudi že prihajajo prvi pozitivni odzivi. Več o stezi TUKAJ

Tura Zadnja Trenta in Trebiški dol – BMT 5

Peta BMT tura je bila bolj kot ne tura iskanja rezervnih opcij. Z Aleškom sva zgodaj zjutraj parkirala avta na začetku lepene a že mimo naju pripelje terenec TNP v smeri Klementa Juga kjer se začne steza. Za »rangerja« sva bila po mojem več kot očitna kam sva namenjena. V vsej sreči v nesreči je bilo obema jasno, da mimo doma nebo šlo in o ture so ostale samo še pobožne želje.

V zbiranju poguma sva se raje odločila, da poskusiva srečo višje v dolini Trente. Padla je ideja o osvojitvi prelaza pod Bavškim grintovcem. Pot se je lepo iztekala po dolini a naju spet pričaka presenečenje. Planinca nama razložita, da so malo višje na enem  kratkem odseku jeklenice. A ta 400m vzpon se je le izplačal, ker so bili na koncu doline prav lepi slapovi in tolmuni.

Na srečo sem že par mesecev nazaj študiral eno turco po muljateri skozi Trebiški dol. Idejo sva realizirala. Kajpak brez karte sva se spet nekoliko iskala start a sva uspešno našla. Pri startu sem se edino bal, da bo pot nevozna. Takoj po koncu makadama naju pričaka nevozna muljatera. A trud se je nama poplačal, saj je po nekaj višincih postala vozna a vseeno zelo naporna. Pot je naju vodila do prelaza v Zadnjico. Poskusila sva celo rahlo v smeri proti zasavski koči a sva se raje na 1670 višinskih metrih obrnila, saj je bilo grušča čisto preveč za nenaporen spust. Dolina je bila fantastična in prelepa in snežni plazovi so nama ponujali bajkosmučarske užitke.

Da sva na vse zadnje le imela srečo, se je izkazalo pri spustu, ko je Aleško izgubil GPS napravo a sta dva Nizozemca našla in nama vrnila.

Vsekakor Trebiški dol kliče po ponovnem obisku. Velika glava kar vabi … a le v jeseni, ko popusti turistična raja.

Ostale slike

Tura v postojnski kras – Javorniki

Že nekaj časa potekajo debate v društvu, da bi se podali na turo v območje med Postojno, Pivko in Cerkniškim jezerom. Gre za dokaj veliko neposeljeno območje visoke kraške planote med 800 in 1200 m.n.v. Hkrati gre za območje medveda in zato bi blo fajn da nas gre velika skupina.

Se pravi dovolj pustolovsko za pustolovce in hrati neprezahtevno kolesarjenje. Več v vabilu-razpisu… Tura v postojnski kras 22.8.2009

Štartamo 22.8.209 ob 7:00 s placa v Cerknem, če bi se rad pridružil/a kontaktiraj na 031 851 539 – Aleš ali ales.makuc@siol.net

Comtron bike ride Pohorje

Včeraj sva se z Gapetom potepala po Pohorju na prireditvi Comtron bike ride Pohorje. Gre za največjo MTB rekreativno prireditev v Sloveniji. Bilo je res veliko folka, starih, mladih, takih z treking bicikli, pa tudi taki z karbonskimi makinami in all mountain terenci…

Proga…hmmmmm, kaj bi rekel, nič posebnega tehnično zahtevnega. Ampak Pohorje je pač lepo že zaradi tega, ker se lahko kilometre voziž po gozdu brez civilizacije (no, moral bi iti enkrat ko ne bi bilo prireditve). Makadamske ceste, ki so se občasno spremenile v boljše gozdne poti. Drugače pa ni bilo zahtevno. Bila sva na “ta dolgi” 49 kilometrski trasi.

Še slikce: http://picasaweb.google.si/kucipedal/ComtronBikeRidePohorje282009#

Več se mi ni dalo fotkat, sem raje kolesaril 🙂

LP Aleš