Archive for oktober 2009

h1

Ljubljanski maraton skozi oči Sonje

oktober 29, 2009
Zadnji vikend v mesecu oktobru se je odvijal že 14. Ljubljanski maraton. Vsekakor lahko rečem, da je ta prireditev, ki vsako leto pritegne večje število tekačev, veliko pripomogla k popularizaciji teka, kot vrste rekreacije. Številka tekačev vseh starostnih skupin, ki so se glede na psihofizično pripravljenost želeli preizkusiti v boju s časom oz. samim seboj, je bila tudi letos rekordna.
Nedeljski dan je postregel z enim izmed lepših jesenskih dni, idealnim za tek: jasno, brez vetra, ravno pravšnja temperatura…za štartni adrenalin je poskrbela tolkaška skupina Strojmachine, za vzdušje ob progi navijači, v cilju pa množica gledalcev.
dobra-volja-na-progi
Med tremi dolžinami prog ( 9,2km, 21km in 42 km) sem se sama že drugo leto zapored udeležila rekreativnega teka, ki je bil letos zaradi spremembe trase namesto 10,5 km dolg le 9,2km. Kljub malo krajši progi, pa je bila le-ta za odtenek težjega profila, kot trasa iz prejšnjih let. V cilj sem pritekla z lahko rečem solidnim rezultatom (netto 48:45) in dosegla 258 mesto med več kot 2560 ženskami, generalno gledano boljše kot lani :).
Med tistimi, ki so se udeležili teka na katerikoli dolžini pa ne gre izpustiti pohvale starostni skupini nad 60 in več let. Posebej še tistih, ki so se pri svojih letih pogumno in s pametjo podali na 21km ali pa celo 42km progo in jo tudi uspešno pretekli. Naj nam bodo za zgled …in mogoče se jim pridružim/o že drugo leto – če ne, pa enkrat po šestdesetem 🙂
Več na http://www.ljubljanskimaraton.si
LP Sonja
Advertisements
h1

Na Peski

oktober 20, 2009
Lep pozdrav pedalawci.
To soboto sva z Aljošem naredila eno pravo jesensko epsko turco. Namenjena sva bila na planino v Plazeh kjer je bil Ajoša v Trenti prav tako še zmenjen z dvema kolegoma. Ko prispeva v Trento mi je blinknilo, da sem v avtu na Mostu na Soči pozabil akso za sprednjo kolo. Ker nama ni ostalo drugega sva se obrnila in spremenila načrt. Odpravila sva se iz Zatolmina proti Planini sleme.
Tu se je kolesarjenje delno končalo saj sva se dvighnila izza planine Leskovica do prelaza na peski ki se giblje skoraj na 2100 m.n.v Vreme je nama kar prizaneslo in je bilo fantastično vzdušje v spremstvu sneženja. Na vrhu je nama prizanesel tudi veter saj ta ni pihal v nasprotnem primeru bi se nama slabo pisalo. Ko sva napolnila SD kartico sva se zapeljala po muljateri pod Vrh nad Peski do spomenika padlih borcev. Nato je sledil spust, ki sva si ga začrtala čez prehodce k izviru Tolminke. Steza je bila od vrha zasnežena in je ponujala skledo tehničnih užitkov. Nekoliko nižje je postala muljatera pravi balzam za kolesarjenje. Na prehodcih sva naredila še en kratek počitek s fatastičnim pogledom v dolino. Bilo je zabavno gledati daljavo katero sva morala še prevoziti a za nama je že bilo skoraj 500 m višinskih spusta. O zadnjem delu nebi zgubljal besed. Lahk samo rečem, da se človek po 1800 m spusta že rahlo naveliča. Po 7 urah vožnje sva končno prispela na štartno rampo.
Na koncu sva bila oba izjemno zadovoljna, da sem pozabil akso 😉
Še nekaj slikc:
http://picasaweb.google.si/breznkar/Tura_Na_Peski_18_10_2009#slideshow/5394384617095605570