h1

Enduro Grozni – Grožnjan

november 5, 2016

Enduraši smo se na zadnjo dirko sezone 2016, sredi meseca oktobra, ponovno odpravili čez mejo v hrvaški Grožnjan. Klima je tu malo bolj mila in če ne bi bilo medvikendaškega dežja, bi verjetno znalo sonce še prav neusmiljeno pripekati. Tako so bile temperature ravno pravšnje, proge pa razmočene in obilje lepljivega blata je čakalo na počasno-previdne kolesarje da jih zaustavi in odvrne od dirkanja. No v bistvu niti ni bilo tako hudo, saj so se proge do nedelje že precej osušile in je bilo drseče le na neštetih poševnih delih proge, tako da je bilo precej dileme tudi okrog izbire gum. Ni pa bilo dileme pri sobotnem večernem prologu, za katerega ni nikjer pisalo da tekmovalci potrebujemo luči in jih v dobrih 50% tudi nismo imeli, saj smo računali na zdravo pamet organizatorjev. Nevarnost popolna, ampak smo v nedeljsko dirkaško jutro kot že rečeno štartali bolj dobre volje, saj so proge speljane po tako izvrstnih terenih, da v trenutku pozabiš da si na dirki.

 

Tadej Razpet poleg hitre vožnje poskrbi tudi za atraktivne vložke

Tadej Razpet poleg hitre vožnje poskrbi tudi za atraktivne vložke

 

Od Pedalove tokratnje udarne vrste, sta to lahko prakticirala le oba Boštjana – Marcina in Kočar. Njuna uvrstitev ne bi vplivala na končno razvrstitev v prvenstvu, tako da sta hitrostne preizkušnje odvozila v 100% uživaškem ritmu. Drugače je bilo z našo letošnjo najbolj znano trojico.

 

Boštjan Kočar - Svisc, je užival kot riba v vodi. Verjetno ne boste opazili, da je vozil v nedeljskih čeveljcih, zato jih je moral primerno zaščititi

Boštjan Kočar – Svisc, je užival kot riba v vodi. Verjetno ne boste opazili, da je vozil v nedeljskih čeveljcih, zato jih je moral primerno zaščititi

 

Tadej Razpet je prišel v Grožnjan po potrditev dveh medalj in seveda po dobro uvrstitev na dirki. V nedeljo zjutraj se je odločil za dežne gume in se tako uvrščal okrog petega mesta, kjer je pristal tudi po zadnji hitrostni preizkušnji. Z izbiro gum in hitrostjo sicer ni bil najbolj zadovoljen, a to je zadostovalo za potrditev skupnega 3. mesta v pokalu in 1. mesta v seštevku Kenda hitrostnih preizkušenj.

 

Še ena neuradna nagrada za Tadeja Razpeta. Prvi v odpiranju šampanjca

Še ena neuradna nagrada za Tadeja Razpeta. Prvi v odpiranju šampanjca

 

Janko Bačnar je prišel v Grožnjan z upanjem na uvrstitev med top 3 v kategoriji masters1. Ker smo že vajeni, da se pri Janku dostikrat zalomi in je nato en kup iskanja krivcev in jamranja…ni bilo tokrat nič drugače. Krivec je sicer znan, rekli pa mu bomo vrtec viroza sredi tedna in Janko je za vikend s prečiščenim črevesjem le bledo pritiskal na pedala. Tudi uvrstitev na 55. mesto in daleč zadaj med veterani je vse prej od tistega kar smo pri njem vajeni, tako da se je moral na koncu zadovoljiti s 4. mestom v masters1.

 

Ata in mama Wildcarda se sicer trudita z navijanjem, a Bačnarju tu, v zadnji hp, že nič več ni moglo pomagati

Ata in mama Wildcarda se sicer trudita z navijanjem, a Bačnarju tu, v zadnji hp, že nič več ni moglo pomagati

 

In še Aljaž Bogataj. Tudi on je prišel v Grožnjan. Aljaž je bil v borbi za skupno 3. mesto med mladinci, kar je z 2. mestom na dirki tudi dosegel. Postavil je nekaj odličnih rezultatov na hitrostnih preizkušnjah in s tem vrgel rokavico konkurentom za sezono 2017, ko ga bo potrebno prehiteti za doseganje najvišjih mest.

 

Aljaž bo v prihajajoči sezoni zastavonoša med mladinci, saj med elito odhaja prehitri Istenič

Aljaž bo v prihajajoči sezoni zastavonoša med mladinci, saj med elito odhaja prehitri Istenič

 

Tako smo zaključili še eno izvrstno sezono Sloenduro pokala. Dirke so sicer potekale bolj v mokrih kot suhih vremenskih pogojih, ampak nismo zato nič manj uživali. Še bolj pa bomo uživali, ko bomo sredi novembra na generalni podelitvi v Ajdovščini odhajali v skoraj vsaki rundi na oder za zmagovalce po prislužene nagrade.

 

 

h1

Pedal dvojni vikend; Enduro 4fun MTB Republik + Trnduro EndCro

oktober 19, 2016

V začetku septembra smo se Pedalovci odpravili na dve bojni polji. V Kranjski Gori se je odvijala zadnja slovenska 4fun dirka. Lepo vreme je privabilo množico veseloobrazih tekmovalcev, organizatorji pa so jim veselje izbili z obraza z izbiro najbolj koreninaste proge izmed vseh koreninastih oziroma neurejenih prog daleč naokoli, ter s sedežnico, za katero še danes ni znano, če se dejansko premika, ali se le pozibava v vetru.

 

Trenutek slave: Matevž Ozebek se je odlično predstavil na svoji prvi enduro dirki.

Trenutek slave: Matevž Ozebek se je odlično predstavil na svoji prvi enduro dirki.

 

Na štartu smo imeli dve generaciji tekmovalcev. Veteran Janko Bačnar, se počasi že pripravlja na drugo polovico masters1 kategorije, mladinec Aljaž Bogataj je 4fun izkoristil za trening, ter dva popolna novinca v klubu in sicer Erazem Černič in Ozebek Matevž. Fanta sta bila vidno živčna že pred samim štartom, a smo ju z nekaj spodbudnimi besedami prizemljili in tako sta se v miru odpravila lovit sekunde. Matevž je postavil nekaj odličnih časov ter tako prehitel več kot deset tekmovalcev, Erazem pa je imel nekaj več problemov s padci in predrto zračnico, tako da se je uvrstil na sam rep razpredelnice, kljub temu pa pridobil pomembne dirkaške izkušnje za v prihodnje.

 

Trenutek slave: Erazem Černič je imel na svji dirki nekaj problemov s padci in gumi-defektom.

Trenutek slave: Erazem Černič je imel na krstnem nastopu nekaj problemov s padci in gumi-defektom.

 

Od ostalih dveh, se je Janko uvrstil na 20. mesto, Aljaž pa na 31. Janko je imel največ težav na dolgem vmesnem travnatem vzponu, Aljažu pa se je zdelo nemogoče uloviti ritem na koreninasti podlagi, pred tem pa je še grdo padel na treningu. Tudi onadva sta se, tako kot novinca, nekaj naučila. Prvi-da ne bo več šel na dirko v Kranjsko Goro, dokler ne zamenjajo sedežnice, ter drugi-da obstajajo še precej bolj uničene proge od dosedaj videnega.

 

 

Naš najhitrejši klubski tekmovalec pa se je istega dne zavoljo Wildcardove sponzorske pogodbe in lastne želje udeležil dirke na Hrvaškem v Rijeki, ki je štela za letošnjo novonastalo hrvaško enduro ligo EndCro. Lahko bi rekli da je bila zmaga samoumevna, saj Tadej odlično stopnjuje formo. Pred najbližjim zasledovalcem si je do konca dirke nabral približno pol minute prednosti in tako suvereno stopil na najvišjo stopničko.

 

Tadej Razpet je vozil v Rijeki z eno prestavo višje kot ostali.

Tadej Razpet je vozil v Rijeki z eno prestavo višje kot ostali.

 

Tadej je pohvalil organizatorje iz kolesarskega kluba Rodeo, saj so bile proge izvrstno pripravljene, gostoljubnost je bila že skoraj malo pretirana, nagrade pa zelo bogate. Dobrih stvari v pogovoru s Tadejem kar ni bilo konca, tako da bomo morali drugo leto preveriti tudi sami. Greste zraven?

h1

DH Sor’ca 2016

september 18, 2016

Verjetno se vsi trije redni obiskovalci naše spletne strani sprašujete, kaj neki se je pa zgodilo s Pedlovimi spustaši? Nič kaj veliko novega, zato pa ni vsakodnevnih novic. Težko je spisati poročilo, glede na to da sta Črt Moravec in Matija Klemenčič še vedno v saniranju svojih poškodb, Bačnar je sicer kupil novega Wildcarda, a ga zaradi pomanjkanja časa že veselo prodaja, Peternelj se je posvetil šoli, Martin Kobal nam bo moral pustiti sliko, da se bomo sploh spomnili kako izgleda, sedaj ko je pognal korenine v deželi cvička, Gašper Klemenčič – kugla pa je postal državni prvak in še zmagal na Sorici med masterji…aja to!?!

 

Vrnitev v pomladne mesece. Gašper Klemenčič - kugla (levo) je osvojil naslov državnega prvaka v spustu med veterani.

Vrnitev v pomladne mesece. Gašper Klemenčič – kugla (levo) je osvojil naslov državnega prvaka v spustu med veterani.

 

Sicer smo že nekje omenili, da je Gašper Klemenčič sredi meseca maja postal državni veteranski prvak v spustu. Fant je sicer hiter na kolesu, a precej bolj skromen pri besedah, tako da kaj več, kot da mu je šlo odlično ne moremo zapisati. En teden prej, se je sicer na isti progi na IXS pokalu precej namučil, saj je poleg večjega padca še čutil bolečine v zaceljenem gležnju, nato pa na državnem prvenstvu rutinirano opravil z drsečo progo. Nič drugače pa ni bilo konec avgusta na Soriški planini. Organizatorji iz Sorice in Železnikov so tam zopet pripravili nepozabno dirko in tudi tokrat jim je uspelo na štart privabiti veliko število tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj endurašev, saj konfiguracija proge ni pretirano vratolomna in se da precej hitro voziti tudi z manj vzmetenimi kolesi. Med njimi je bil tudi naš Miha Tratnik Bajc, ki je po maturi končno našel nekaj časa tudi za dirkanje. V polfinalu je naredil kar nekaj napak, saj se je še vedno spoznaval s progo, v finalu pa je v malo bolj skoncentriranem ritmu prišel v cilj na odličnem 15. mestu med elito in kot pravi:” Še bi lahko šlo hitreje.”

 

Miha Tratnik Bajc je bil na Wildcardovem enduru (z dvignjenim sedežem in bidončkom) hiter kot strela.

Miha Tratnik Bajc je bil na Wildcardovem enduru (z dvignjenim sedežem in bidončkom) hiter kot strela.

 

Tudi že prej omenjeni Gašper Klemenčič je vozil podobno kot Miha. V polfinalu še z rezervo, nato pa s polno paro v finalni spust, kar je zadostovalo za ponovno zmago med veterani. Še dobro da buteljke s penino držijo le 7dl, saj so si stari mački dali precej duška s polivanjem na zmagovalnih balah sena.

 

Stare sablje so si v cilju dale duška. Le kdo bi jim zameril...

Stare sablje so si v cilju dale duška. Le kdo bi jim zameril…

 

Iz daljnega juga, se je po daljši odsotnosti na dirki zopet pojavil Martin Kobal. Z nekaj padci na treningu in v finalu, ter s pajčevino na kolesu se je uvrstil med prvo polovico amaterjev in sicer na 12 mesto.

 

Martin Kobal s sveže posvinjanimi hlačami. Upamo da so mu dirke ponovno zadišale.

Martin Kobal s sveže posvinjanimi hlačami. Upamo da so mu dirke ponovno zadišale.

 

V koledarju spusta za sezono 2016 čaka tekmovalce še dirka na Mariborskem Pohorju, vendar prihajajo iz štajerskega konca bolj slabe obeti, saj je proga skoraj nevozna. Verjetno bo potrebno počakati na sezono 2017, v kateri naj bi imeli odlično zastopane dirke, ki bojo štele za C1 in C2 pokale, vrnila pa se bo tudi dirka pod vodstvom najboljših organizatorjev dirk v zadnjem času, zato le pripravite svoje DH specijalke.

h1

Enduro Kamnik (DP)

september 15, 2016

Sredi avgusta smo se podali v osredje naše domovine, bolj natančno na Enduro Kamnik, ki je poleg Sloenduro točkovanja štel tudi za državno prvenstvo. Tekma bi bila verjetno ena izmed boljših letos, a je deževno vreme dan pred tekmo naredilo nekatere odseke prog precej nevozne in nevarne. Dirke so lahko tudi v slabih vremenskih pogojih odlične, ampak je potrebno na to misliti malo prej in določene odseke prilagoditi. Sploh novi deli, ki so jih organizatorji uredili le nekaj dni pred tekmo, so v nedeljskem popoldnevu spominjali bolj na poligon za oviratlon, kot na progo za enduro. No, ampak borci kot smo, smo tudi to nekako preživeli, čeprav je kar nekaj tekmovalcev ravno zaradi teh odsekov obupalo že sredi dirke, ali pa jih je morda zmotil neskončni transfer čez drn in strn proti štartu na vrhu hriba.

 

Jaka je bil na 1 nedeljski hp med hitrejšimi veterani, potem pa vse skupaj poslal v tri pikice, očedil opremo in odšel na proge bodrit sotekmovalce.

Jaka je bil na 1 nedeljski hp med hitrejšimi veterani, potem pa vse skupaj poslal v tri pikice, očedil opremo in odšel na proge bodrit sotekmovalce.

 

Tudi pedalovci smo imeli dva taka. Jaka Čuk je preprosto izobesil belo zastavo že po odlično odpeljani prvi hitrostni preizkušnji. V kratkem pogovoru je priznal, da se počuti kot bi jahal konja in ne vozil kolo, Boštjan Marcina pa je sredi 2hp po spektakularnem padcu in bolečinah v roki dirko zaključil in se v cilj vrnil po transferju.

 

Boštjan Marcina v trenutku svojega uradnega zaključka dirke

Boštjan Marcina v trenutku svojega uradnega zaključka dirke.

 

Od ostale trojice, ki so še vztrajali v blatni drsalnici je ponovno blestel Tadej Razpet. Na vseh hitrostnih preizkušnjah je bil tik pod vrhom in se je boril za zmago z avstrijcem Skantom, ter z domačinom Huthom. Z Huthom se je boril tudi za naslov državnega prvaka in sicer do zadnjega metra, saj je po prazni gumi Nejca Hutha na 3hp in padcu Tadeja na 4hp štoparica v cilju zgolj za 4 sekunde odločila v prid Tadeja Razpeta! Tadej je tako postal državni prvak v sezoni 2016, dirko pa je zaključil na drugem mestu.

 

Ker je slik iz podelitve (s Tadejem v beli majici) za en celoten googlov brskalnik, smo se odločili za objavo ene akcijske iz downhill odseka

Ker je slik iz podelitve (s Tadejem v beli majici) za en celoten googlov brskalnik, smo se odločili za objavo akcijske fotografije iz downhill odseka.

 

V kategoriji veteranov je tokrat malce bolj zadržano nastopil Janko Bačnar. Janko si je precej zaostanka nakuhal že v 1hp in (ponovljeni 1hp) 2hp, na kateri je bilo odločilno prenašanje hitrosti po neštetih ravninah, tako da v zadnjih dveh kljub downhillarskem pridihu tras ni dosti izboljšal rezultata in je pristal šele na 6. mestu med mlajšimi starčki.

 

Upamo da bo Bačnar po svoji tretji sezoni razmislil o pomembnosti treninga pedaliranja.

Upamo da bo Bačnar po svoji tretji sezoni razmislil o pomembnosti treninga pedaliranja.

 

Mladinec Aljaž Bogataj se je v Kamniku prvič spoznal z deževnimi dirkaškimi pogoji in zelo hitro ugotovil dvoje. Da mu taki pogoji nikakor ne ležijo (razen, ko je najmanj 6x ležal na tleh) in da na mokrem terenu sploh še ni resno vozil kolesa. V tem stilu se je Aljaž nekako privlekel do cilja, ter tako pazil na celost svojih kosti , ki jih bo še potreboval za prihodnje nastope.

 

Aljaž je v boju z mlini na veter moral nekajkrat sneti zapackana očala.

Aljaž je v boju z mlini na veter moral nekajkrat sneti zapackana očala.

 

Kakorkoli že, smo pozabili čisto na vse tegobe sveta, ko je Tadej Razpet stopil na najvišjo stopničko in oblekel belo majico državnega prvaka. To je bil tisti trenutek, ko je poplačan marsikateri žulj na zadnji plati, ki je tam zaradi vsakodnevnega treninga na kolesu in je tudi tisti trenutek, ko smo ponosni vsi v ŠD Pedal, predvsem pa tisti, ki Tadeju kljub vsemu znanju še vedno pokažemo kakšno enduraško zvijačo, da so v cilju številke na štoparici malo bolj prizanesljive.

 

h1

Black Hole Enduro

avgust 31, 2016

Zadnji vikend julija smo se pedalovci odpravili na Koroško na BlackHole Bikefest v sklopu katerega je potekala tudi četrta dirka za pokal Sloenduro. Pri Dixiju na kmetiji Koroš nas je pričakalo odlično vreme in vzdušje, ter okrog sto tekmovalcev, ki so se v petek najprej pomerili na mestni preizkušnji v Ravnah, ter nato še v soboto v Bike parku Jamnica na ozkih že znanih stezicah, ki so od tekmovalcev zahtevale krvni davek skoraj v vsakem zavoju, saj so bile zelo slabo očiščene, tako da smo med dirko dodobra spoznali Koroško floro.

Pedalovsko škvadro so tudi tokrat zastopali štirje najbolj zvesti klubski enduraši. Največ smo seveda pričakovali od Tadeja Razpeta, kar je bilo s petim mestom tudi doseženo, ampak bi bilo lahko precej bolje, saj je že na 1hp v enem izmed križišč usekal mimo in izgubil debele pol minute.

 

Tadej na Ravenskem asfaltu

Tadej na Ravenskem asfaltu

 

Na 17. mestu in 3. med veterani je končal Janko Bačnar. Janko se je skozi vso dirko boril za 3. stopničko z rivalom Jako Tancikom in jo na koncu osvojil za pičle 4 sekunde, med njiju pa se je vrinil še celo Slovak Papala, tako da je bilo veselje na najnižji stopnički še toliko večje.

 

Janko na skoku v zadnji preizkušnji, kjer se je odločalo o najnižji stopnički med veterani

Janko na skoku v zadnji preizkušnji, kjer se je odločalo o najnižji stopnički med veterani

 

Aljaž Bogataj je osvojil odlično 3. mesto med mladinci. Nekaj časa se je še spogledoval z 2. pozicijo nato papriznal premoč domačinu Šinigoju in se zadovoljil s 3. mestom in tako popravil vtis iz Bovca, ko je moral odstopiti zaradi poškodbe.

 

Odlična vožnja Aljaža, ki ga je popeljala do 3. mesta med mladinci

Odlična vožnja Aljaža, ki ga je popeljala do 3. mesta med mladinci

 

Tudi našemu drugemu veteranu, Boštjanu Marcini je do polovice dirke kazalo odlično, saj je bil med veterani še v deseterici, nato pa je na 3.hp napravil serijo napak in končal pri koncu razpredelnice, tako da se je na zadnjo preizkušnjo odpravil že z mislijo na zaslužen letni dopust, ki ga je čakal naslednji dan.

 

Boštjan je moral na vsaki hitrostni preizkušnji prehitevati tekmovalca pred njim.

Boštjan je moral na vsaki hitrostni preizkušnji prehitevati tekmovalca pred njim.

 

Del Pedalove ekipe se je z nagradami vrnil proti domu, druga polovica pa na počitniške treninge proti Češki kjer imajo izvrstne bike parke, izpiljeno formo pa bomo lahko kmalu videli na državnem prvenstvu v Kamniku.

h1

Endurogla 4fun

avgust 2, 2016

V začetku julija se je sezona 4fun dirk s tekmo na Rogli prevesila v drugo polovico. Odlično vreme in še boljše vzdušje sta na Rogli pričakala precej manj tekmovalcev kot prejšnje leto, ko jih je dirkalo nekaj čez 100. Verjetno so se ustrašili prepočasne vožnje s sedežnico in verjetno so se ustrašili tudi organizatorji, saj je bilo letos potrebno na vrh 2x s sedežnico in 2x s kolesom, oziroma peš (klanec+sonce+integralna čelada…vsi smo šli peš!). Progi sta bili enaki kot leto prej in sicer gre za dva odlična traila, ki sicer nista pretirano tehnična, sta pa zato precej uživaška in nudita obilo užitkov tako najhitrejšim, kot tistim bolj počasnim.

Penzionerji na kupu

Penzionerji na kupu

 

Pedalovci smo imeli na štartu tri predstavnike; tokrat same starčke. Najbolje se je izkazal Janko Bačnar, ki je pripeljal do 9. mesta in bil 3. med veterani. Za kakšno mesto višje, bi morala imeti 2. hirostna preizkušnja kakšen meter manj odseka kjer je bilo potrebno pritiskati na pedala, a kljub temu je bil Janko v cilju židane volje. Naš bivši predsednik Aleš Makuc se je uvrstil na obrobje zlate sredine, tretji pedalovec Dejan Gnezda, pa je na Rogli ponovil svoj lanski krstni enduro nastop in z nekaj padci vseeno za seboj pustil deseterico tekmovalcev.

Seveda smo tekmo izkoristili tudi za promocijo Bike&fun parka Cerkno, saj kaj ti pa drugega ostane, ko 60 tekmovalcev nerga nad počasno sedežnico, ti pa se pohvališ, da “v Cerknem je pa preklopna in leti kot hudič”. Pridite probat!

h1

Enduro Bovec

julij 10, 2016

Konec junija je potekala tretja dirka za pokal Sloenduro in sicer v idiličnih gozdovih okrog Bovca. Pravzaprav je bilo idilično le sobotno dopoldne, ko je bil čas za treninge in so le-ti potekali v suhem vremenu, popoldne pa so se nad Bovcem razbesnele nevihte in nekaj treninga smo opravili v dežju, kasneje pa smo ga celo predčasno prekinili. Na žalost si je prav na ogledu zadnje hitrostnje preizkušnje Aljaž Bogataj poškodoval koleno, zato se je v nedeljo odločil da odpove nastop na dirki. V noči pred dirko je namreč še močno deževalo in že tako tehnično zahtevne hitrostne preizkušnje so se spremenile v pravo grozljivko, ter preizkušnjo za kosti in kolesa. Takšne razmere niso godile niti Boštjanu Marcini in je zjutraj namesto klubskega dresa, rajši oblekel navijaško majico in skupaj z Aljažem odšel bodrit edina pedalovca na dirki Tadeja in Janka.

 

Že takoj iz štarta 1.hp je Tadej potegnil na vso moč.

Že takoj iz štarta 1.hp je Tadej potegnil na vso moč.

 

Tadej Razpet je že lani v Bovcu vozil hitro, tokrat pa je še dodal malo hitrosti. Po tretji hitrostni preizkušnji v Čezsoči, na kateri je tudi dosegel najhitrejši čas, je bil le dobro sekundo počasnejši od prvega avstrijca Gerda Skanta. Na četrti hitrostni preizkušnji, precej nezahtevni glede na razmere, pa mu je Fortuna obrnila hrbet in verjetno še zaklenila vrata, saj mu je takoj po štartu snelo verigo in tako je celo traso, ki je bila precej položna, moral voziti brez poganjanja. Da pa je dobilo vse skupaj še bolj grenak priokus, pa je poskrbel do takrat vodilni Gerd, ki se je takoj za Tadejem zataknil že na štartu, kjer je izgubil nekaj sekund, nato pa še padel tik pred ciljem v Bovcu, tako da zmaga in prvo mesto in Tadej Razpet in nagrade in slava….beeeeee.

 

Janko na ravninski 2&4 hp, na kateri je odločalo pedaliranje.

Janko na ravninski 2&4 hp, na kateri je odločalo pedaliranje.

 

Drugi pedalovec Bačnar, se je ravno tako boril za stopničke, ampak zgolj v svoji kategoriji. No še tam je na trenutke kazalo bolj klavrno, saj na prvi hitrostni preizkušnji z manjšim vzponom nikakor ni speljalo, tretje niti ni treniral in je vozil na slepo, na drugi in četrti pa mu je v oči nametalo 20dag blata, ker je očala za dež rajši pustil doma. Po smoli Jake Tancika, ki je na “tadejevi hp” prebil zračnico, je nato Janko vseeno pristal na 3. stopnički med veterani.

 

5hp v centru Bovca je bila za Tadeja le še predstava za gledalce.

5hp v centru Bovca je bila za Tadeja le še predstava za gledalce.

 

Verjetno vsi, ki se v športu borimo s časom počasi skapiramo, da je konec šele, ko se številke na štoparici ustavijo, pa četudi je bila pot do tam na vse pretege lepa in okrašena, ali po drugi strani umazana in težka. Tudi tokrat so se številke poigrale in za nekatere se je končalo dobro, za druge slabše, verjetno pa bo tako tudi na naslednji dirki za Sloenduro na koroškem. Se vidimo.