h1

4. Tour de Cerkno mountains

september 22, 2009

In je za nami! Že četrtič smo se ljubitelji gorskega kolesarjenja in »vzdržljivostnih športov« namenili obiti cerkljansko dolino. Večina je za premagovanje te razdalje uporabila kolo, Uroš Štremfelj pa je Tour De Cerkno Mountains pretekel. 58km (tekač nekoliko manj), 2400m višinske razlike, hribi, grape, vzponi, spusti, blato, … to nas člane ŠD PEDAL navdušuje. Nad naravo in nad turo so bili fascinirani tudi udeleženci iz drugih delov Slovenije.

IMG_1674

Teden dni pred tourom je bilo že vse pripravljeno in dogovorjeno, vprašanja so se porajala le še okrog vremena. Naposled je bilo tudi to na naši strani, a bi krog odpedalirali tudi v nasprotnem primeru. Na pot smo se podali v zgodnjih jutranjih urah 19. septembra. Dvaindvajseterica se je najprej nekaj kilometrov popeljala po magistralni cesti Cerkno – Idrija. Drug za drugim smo se spustili do Straže, tam smo zapustili glavno cesto, asfaltno cestišče je zamenjala strma makadamska pot. Vzpon proti Zaganjališčici (naravni spomenik – izvir iz katerega voda brizga v »zagonih«) je spoštovanja vreden. Soparna grapa nas je pripeljala do prve razgledne točke, od koder je takoj moč začutiti lepoto naših gozdov. Sledilo je kolesarjenje po malce manj strmem kolovozu in že smo bili na Lajšah. Povzpeli smo se na prvega iz verige vrhov, ki dajejo turi ime Tour De Cerkno Mountains. Od tam smo se vseskozi vozili nekako po robu cerkljanske doline. Preko Kladja smo smuknili na Škofje, Črni vrh in se po eni od smučarskih prog spustili do Tuškovega griča. Sledilo je še nekaj vrtljajev in že je bil pred nami zadnji vzpon proti vladarju Cerkljanskega hribovja – Poreznu. Tu je kolesaril vsak zase. Vsi smo se koncentrirali in se pripravljali na poslednji, »kraljevi« skok. Monotonost je prekinila postojanka, katero so društveni prijatelji postavili na Vršah. Zagrizli smo proti najvišji točki toura. Kako je kolesariti v ta klanec je težko opisati (če se temu lahko reče kolesarjenje), pridite in poizkusite😉 S kolesom do koče in nato peš na vrh Porezna. Podali smo si roke, diskutirali kje je kdo padel, do kam je kdo prikolesaril, se okrepčali in naposled pričeli s spustom.

IMG_1695

Po istem kolovozu kot navzgor, smo se popeljali tudi navzdol do Medrc, tu pa se začne prečudovit del trase. Po stari italijanski mulatjeri smo prečili južni obraz Porezna. Vseskozi pa nas je spremljal prelep razgled. Malo na kolesu, malo ob kolesu, s kolesom na rami, … smo se prebili do planine Otavnik. Na Otavniku smo se razdelili v dve skupini, ena si je za spust izbrala kolovoz, druga pa se je spustila v grapo Zapoško. V začetku nekaj brezpotja po blatnem gozdu, kmalu pa smo zapeljali na staro pot, ki je včasih vodila do osamljene domačije v grapi pod Poreznom.

Skupini sta se spet združili v »civilizaciji«, v vasi Gorje. Premagali smo še zadnji spust, odpravili edini gumidefekt na touru in se v strnjeni gruči, blatni, utrujeni, a ponosni, pripeljali pred cerkljanski mladinski  klub. Odložili smo bičiklete (Uroš si je sezul tekaške copate) in si privoščili tradicionalno jed »smukavc z wacwjerkajca«. Še bomo šli!!!

Slike Aleš

Slike Gregor

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: