h1

Maraton Franja 2009

junij 15, 2009

Letos smo se ga Pedalovci udeležili v kar spodbudnem številu. Na štart se nas je postavilo 7 fantov in ena pogumna punca. Vsi smo imeli kot prvič enak cilj, priti varno do konca, zatem pa je imel vsak še kakšnega svojega…nekaterim je Franja dokaz samemu sebi, spet drugemu borba s časom, vsem pa predvsem borba s kilometri. Kako sem Franjo videl jaz…

14062009_001

S Tilnom sva bila dogovorjena da bova vozila skupaj in si pomagala če bo kdo rabil pomoč, zato sva se na start postavila z ramo ob rami. Začelo se je z živčno vožnjo skozi center Ljubljane, ki po pravici povedano ni ravno posrečena. Čez tromostovje smo se peljali 10km/h s tem da imaš kolesarja pred seboj, za seboj, na svoji levi in na svoji desni, se pravi eden naredi napako pa je bum…

Potem se je speljalo. Od Brezovice pa do Vrhnike je letelo ko šus. Vrhniški klanec že iz izkušenj ne predstavlja nekega resnega problema, s Tilnom sva ugotovila, da strmina ni hujša kot iz Želina do Cerkna…Od Logatca do Godoviča je šlo kot brzovlak. Kolesariš v skupini še 30ih kolesarjev in nimaš občutka da vse skupaj leti 45km/h. V Idriji je bilo gotovo največ navijačev. Od Likarce pa do Kolektorja je stalo ogromno folka.

14062009_003

Do Cerkna je šlo dokaj umirjeno, videl sem padec na Travniku. Najin načrt je bil, da se v Cerknem ne bova ustavljala, zato sva jo krenila kar proti Kladju. Sam osebno sem kar pretrpel svoj domač klanec, saj imam na specialki močno pretežke prenose in sem res moral uporabljati preveč moči za obračanje pedalov. Rezultat je bil krč 500 metrov pred ciljem, vendar sem ga saniral z uporabo drugih mišic (beri: vlekel gor). Na Kladju sva naredila pavzo, nato pa nadaljevala proti Škofji Loki. Spet je letelo po Poljanski dolini. V Škofji Loki je Tilen potarnal nad bolečinami v stegnu in za pet minut sva se ustavila, saj sva ugotovila, da nima smisla pretiravati.

Zame osebno je bilo natežji zadnjih 10km do cilja, skozi tiste vasi okrog Tacna in Ljubljane. Stalno me držal rahel krč v mišico in zato nisem upal kolesariti v stoje…ko sem kolesaril v sede mi je zaspala rit…banalne težave, vendar po 4 urah na kolesu tudi banalnost izgine…To sva izkusila tudi midva, saj sva po ravnini 5 km do cilja na glas prepevala POJDI Z MENOJ V TOPLICE…

V Cilj sva prišla z dvignjenimi rokami. Postavil sem svoj najboljši čas 4:35:11….zadovoljen sem, vendar po drugi strani vem, da bi se dalo iti okoli 4ih ur, ČE se nebi nič ustavil, vendar to je en velik ČE…

To je moj pogled na letošnjo Franjo

Kuci

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: