DH Sor’ca 2016

Verjetno se vsi trije redni obiskovalci naše spletne strani sprašujete, kaj neki se je pa zgodilo s Pedlovimi spustaši? Nič kaj veliko novega, zato pa ni vsakodnevnih novic. Težko je spisati poročilo, glede na to da sta Črt Moravec in Matija Klemenčič še vedno v saniranju svojih poškodb, Bačnar je sicer kupil novega Wildcarda, a ga zaradi pomanjkanja časa že veselo prodaja, Peternelj se je posvetil šoli, Martin Kobal nam bo moral pustiti sliko, da se bomo sploh spomnili kako izgleda, sedaj ko je pognal korenine v deželi cvička, Gašper Klemenčič – kugla pa je postal državni prvak in še zmagal na Sorici med masterji…aja to!?!

 

Vrnitev v pomladne mesece. Gašper Klemenčič – kugla (levo) je osvojil naslov državnega prvaka v spustu med veterani.

 

Sicer smo že nekje omenili, da je Gašper Klemenčič sredi meseca maja postal državni veteranski prvak v spustu. Fant je sicer hiter na kolesu, a precej bolj skromen pri besedah, tako da kaj več, kot da mu je šlo odlično ne moremo zapisati. En teden prej, se je sicer na isti progi na IXS pokalu precej namučil, saj je poleg večjega padca še čutil bolečine v zaceljenem gležnju, nato pa na državnem prvenstvu rutinirano opravil z drsečo progo. Nič drugače pa ni bilo konec avgusta na Soriški planini. Organizatorji iz Sorice in Železnikov so tam zopet pripravili nepozabno dirko in tudi tokrat jim je uspelo na štart privabiti veliko število tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj endurašev, saj konfiguracija proge ni pretirano vratolomna in se da precej hitro voziti tudi z manj vzmetenimi kolesi. Med njimi je bil tudi naš Miha Tratnik Bajc, ki je po maturi končno našel nekaj časa tudi za dirkanje. V polfinalu je naredil kar nekaj napak, saj se je še vedno spoznaval s progo, v finalu pa je v malo bolj skoncentriranem ritmu prišel v cilj na odličnem 15. mestu med elito in kot pravi:” Še bi lahko šlo hitreje.”

 

Miha Tratnik Bajc je bil na Wildcardovem enduru (z dvignjenim sedežem in bidončkom) hiter kot strela.

 

Tudi že prej omenjeni Gašper Klemenčič je vozil podobno kot Miha. V polfinalu še z rezervo, nato pa s polno paro v finalni spust, kar je zadostovalo za ponovno zmago med veterani. Še dobro da buteljke s penino držijo le 7dl, saj so si stari mački dali precej duška s polivanjem na zmagovalnih balah sena.

 

Stare sablje so si v cilju dale duška. Le kdo bi jim zameril…

 

Iz daljnega juga, se je po daljši odsotnosti na dirki zopet pojavil Martin Kobal. Z nekaj padci na treningu in v finalu, ter s pajčevino na kolesu se je uvrstil med prvo polovico amaterjev in sicer na 12 mesto.

 

Martin Kobal s sveže posvinjanimi hlačami. Upamo da so mu dirke ponovno zadišale.

 

V koledarju spusta za sezono 2016 čaka tekmovalce še dirka na Mariborskem Pohorju, vendar prihajajo iz štajerskega konca bolj slabe obeti, saj je proga skoraj nevozna. Verjetno bo potrebno počakati na sezono 2017, v kateri naj bi imeli odlično zastopane dirke, ki bojo štele za C1 in C2 pokale, vrnila pa se bo tudi dirka pod vodstvom najboljših organizatorjev dirk v zadnjem času, zato le pripravite svoje DH specijalke.

Downhill Sor’ca 2015

Šele tretja in že zadnja dirka sezone 2015 v spustu, se je odvijala zadnji viken v avgustu. Večini spustašev ta številka kar nekako ne gre v glavo, saj še nikoli v zgodovini slovenskega spusta nismo imeli scenarija v stilu:” Na prvi dirki se še malo ogrevam in tipam, na drugi že leti, na tretji že na polno….in zaključim sezono.” Verjetno bo potreben kakšen krizni sestanek, saj se kolo čez tako sezono niti umaže ne.

Tadej je Wildcardovega endura zapeljal na progo za spust.

Tako torej. Fantje iz Sorice in okoliških hribov ter dolin (ravnine je tu resnici na ljubo bolj malo) so gostili svojo drugo tekmo za pokal v spustu. Že v lanski so presegli vsa pričakovanja, letos pa je bilo še malo bolje. Vzdušje, gledalci, organizacija, proga, ter 140 prijavljenih tekmovalcev je bilo recept za pravi visokogorski spektakel. Sredi tedna pred dirko je sicer še neusmiljeno deževalo, nato pa je sonce poskrbelo da smo iz blatnih treningov prišli do suhe dirke.

“Kon’c je, gremo žurat!”

Izmed pedalovcev smo imeli na tekmi mešano zasedbo – in sicer. Pravega spustaša Črta Moravca, pol spustaša pol enduraša Bačnarja, ter enduraša Tadeja Razpeta. Bačnar in Razpet sta se dirke udeležila kar s svojima Wildcardovima enduro zverinama, saj je konfiguracija proge to celo dopuščala. Bačnar je svojega svetovno znanega (po celi kolesarski Sloveniji in Idriji) Culta z rozastimi ročaji prodal tik pred dirko, Razpetu pa spustaški duh še ne da miru in se je odločil vrniti in poizkusiti. Začelo se je vse dobro, nato pa je na izmed trening voženj Bačnar naredil osnovno napako, ko je zaviral na skoku in polet čez krmilo je bil neizbežen. Nekaj minut sedenja v travi in nato še v servisni coni je bilo dovolj da je zbral vse svoje zvezde na pravo mesto, kljub zlomljeni čeladi, ki takšne agresije še ni videla. Moravec in Razpet sta treninge odpeljala brez težav, razen če izvzamemo en dvojni salto Razpeta ter Moravčev izlet iz proge (dvakrat na istem mestu).

Na Bačnarjevi čeladi so ostale sledi trdega pristanka.

Po odpeljanih kvalifikacijah so bili apetiti precej visoki. Moravec je končal kot drugi med amaterji, Bačnar kot peti med veterani, Razpet pa okrog petnajstega mesta med elito. Na zadnjo vožnjo sezone se je od trojice najprej pognal Črt in končal na 3. mestu med amaterji. Za njim je v cilj prisopihal Bačnar, ter z dvignjenima rokama v cilju slavil 2. mesto med veterani. Na koncu smo vsi navijali še za Razpeta, ki je zaključil na odličnem 14. mestu med elito. Fantje so bili z doseženimi časi zadovoljni, prejeli pa so nebroj čestitk od ponavadi hitrejših kolegov.

Moravec na svojih prvih stopničkah.

Popolno slavje Pedala in zaključek tekmovalne sezone v spustu smo seveda podaljšali do poznega popoldneva, z mislimi pa smo bili že v sezoni 2016, za katero upamo, da ne bo tako kratka, a vseeno sladka.

Kamplc Downhill

Državnega prvenstva v spustu in druge dirke za pokal smo se Pedalovci udeležili v kar lepem številu, a že v soboto popoldne je bilo evforije konec. Lahko bi rekli: prišli, videli in “so jih odpeljali”. Tako je namreč zgledalo po koncu sobotnih treningov, ko so Klemenčič, Bačnar in Kobal zaključili z obiski reševalnega vozila.

Na dirki sta bila poleg omenjene trojice prisotna še Črt Moravec in Erik Peternelj. Slednja sta imela več sreče in sta sobotne treninge zaključila s pozitivnimi občutki.

 

Črt je vedno hitrejši

 

Ostali trije, pa kot že rečeno niso imeli te sreče. Prav vsi trije so se poškodovali v istem spustu treninga. Gašper Klemenčič jo je skupil na sredini proge, ko je zapeljal iz idealne linije, nakar se je kontrolirano ustavil ob progi, nato pa se je poškodoval ob neprevidnem sestopu iz kolesa (?!). Ker je Gašper zelo hiter voznik in ponavadi vsi pričakujemo, da odfrči med drevesa pri vsaj 50km/h, smo mu verjeli šele pri tretji ponovitvi iste zgodbe in še to ob dejstvu, da je imel hlače in dres popolnoma čista.

Bačnar je zaključil kakšnih 200m nižje, ko je zaradi prepoznega zaviranja z levim stopalom oplazil odžagano deblo. Bolečina sprva še ni bila prevelika, saj je opravil še obvezni drugi spust uradnega treninga, zvečer pa se je že vračal iz Šempetra s svežimi rentgenskimi slikami in dobro novico, da so kosti cele, vse ostalo kar premore človek na stopalu pa pretegnjeno, oteklo, zmečkano in pretreseno.

Kobal. Ta pa je razred zase. Njegovo kolo za spust je v perfektni sezoni v uporabi točno dvakrat in z vso kilometrino, ki jo tako nabere, se je Martin odločil v ciljnem skoku izvesti še trik imenovan “whip”. Za vse tri gledalce, ki so bili takrat zbrani v ciljnem prostoru se pač splača potruditi, če pa se vse skupaj konča s padcem, kot se je, pa so še bolj zadovoljni. Martin se je nato “postrgal” proti servisni coni, v nedeljo pa se rajši ni prikazal na prizorišču.

 

Atraktivni Peternelj (a na žalost le padec)

 

Za nedeljski finalni nastop sta tako ostala le Moravec in Peternelj. Peternelj je verjetno zaradi sočutja do Klemenčiča, prav na istem mestu uprizoril spektakularen padec in končal na zadnjem mestu med mladinci, Moravec pa je po odlično prikazanih vožnjah na treningih, dosegel 6. čas med amaterji, neuradno pa postal državni prvak, saj so bili pred njim tujci in nelicencirani tekmovalci, na žalost pa tega ni še nihče potrdil…

Dirka, ki jo bomo po eni strani poizkušali čim prej pozabiti, po drugi strani pa še čakamo na kakšen kozarček šampanjca in veselico. Upajmo da se stvari razjasnijo že do Sorice, tako da ne bo potrebno čakati do zimskih mesecev in piti kuhano vino.

DH Buzet 2015

Nova spustaška sezona se ni začela aprila v Avčah, kot smo bili tega vajeni že dalj časa. Na prvo dirko smo morali počakati do maja in jo mahniti čez mejo v Buzet, kjer so priredili C1 tekmo, na katero je prispelo 250 tekmovalcev! Seveda smo tja poslali tudi ekipo pedalovcev, ki je z novo sezono doživela kar nekaj sprememb in sicer: punce v klubu nimamo, oba Klemenčiča sta dovolj stara, da jima na licenci piše Masters, Kobal ni dovolj resen in je zgolj amater, Alič pa je šel med dirko konkurirat med elitaše (štartal je takoj za Wynom Mastersom), v rezultatih pa ga vseeno najdemo med mladinci.

 

Matiji Klemenčiču smo prste povili z lepilnim trakom, da je sploh lahko držal krmilo

 

V Buzetu nas je že v petek pričakala odlična atmosfera, a ko se je na “škrbino” podalo trenirat vseh 250 tekmovalcev, se je nad prizoriščem kmalu začel dvigati prah in to dobesedno. K temu so pripomogli tudi pedalovci, še najbolj Matija Klemenčič ki je na treningih grdo padel, ter Jurij Alič, ki je bil na tleh večkrat in pri tem tudi poškodoval kolo, s katerim se je nato ukvarjala celotna pedalova odprava.

 

Jurij Alič je že večkrat poskrbel, da se celoten tabor pedalovcev prelevi v mehanike.

 

Kolo smo do finala uspeli sestaviti in Jurij je v finalni vožnji, kljub težavam z verigo odpeljal pod 3. minutami, kar je zadostovalo za 16. mesto med mladinci. Med amaterji sta se v finalu odlično odrezala tako Kobal z 9. mestom, kot Moravec na 4. mestu. Skromen kot je, je v cilju le skomignil z rameni, saj je imel verjetno še nekaj rezerve, za naskok na stopničke.

 

Bačnar sedi na dveh stolih hkrati. Downhill ali enduro? Oboje, pa čeprav ni časa!

 

Med veterani je bil Matija Klemenčič preveč poškodovan da bi napadal, je pa kljub temu končal v zlati sredini in sicer na 9. mestu. Le dve mesti pred njim je zaključil Janko Bačnar. Z mislimi na domače državno prvenstvo v enduru, ni želel tvegati preveč, poznala pa se mu je tudi odsotnost treninga na dh kolesu. Za navdušenje v taboru je poskrbel vedno hitri Gašper Klemenčič. S hitro vožnjo v svojem slogu je pristal na 2. mestu med veterani, o prvem pa pravi, da ni niti razmišljal. Čeh Rostislav Stencel je namreč prvak svetovnega pokala 2014 v downhillu!!

 

Gašper Klemenčič je atraktiven in hiter.

 

V Buzetu smo torej pospravili za sabo še en odličen spustaški vikend paket. Glede na to da bo letos dirk bolj malo, se bomo pač morali vsake veseliti kot majhni otroci. Jeeeeeeeeeeee

 

 

1. Enduro Kamnik & 1. DH Sor’ca

Zadnji vikend pred pričetkom pouka, smo v boj za sekunde ponovno poslali obe tekmovalni ekipi Pedal racing teama. Oboji so se udarili na popolnoma novih prizoriščih.

Enduraši so se odpravili na šesto pokalno tekmo v Kamnik. V pričakovanju novih izzivov, je bil marsikateri enduraš precej slabe volje zaradi preveč spustaške proge (tu je bila pred leti organizirana pokalna tekma v spustu), drugi, bolj spustaško naravnani, pa so to s pridom izkoristili. Precej sreče je bilo tudi z vremenom, saj so sivi oblaki grozili, da bodo razmeroma suho podlago spremenili v pravo drsalnico,a je bilo do zaključka vse v najlepšem redu. Dirka se je začela z zelo kratkim sobotnim prologom, časi od 21sec navzgor pa so bili zlata rezerva za poravnavo tesnih končnih odločitev. V nedeljo sta sledili dve hitrostni preizkušnji, vsako so tekmovalci vozili po dvakrat, ter dva krajša transferja s skupnimi 1000m nadmorske višine.

 

Tadej se na novem kolesu Wildcard odlično znajde

 

Sicer se že malo ponavljamo, ampak ponovno je bil naš najboljši Tadej Razpet. Tokrat se je podal v troboj z Medveščkom in Rutarjem, po odstopu slednjega pa je brez problemov osvojil 2. mesto in tako dosegel svoj najboljši rezultat v enduru. Na skupno 9. mestu in ponovno 1. junior je bil Jan Štucin, na stopnički nižje pa mu je družbo delal Matjaž Istenič, ki je bil ponovno odličen, na 15. mestu. Naš edini master, je bil Boštjan Marcina na 8. mestu, z boljšo vožnjo na 4 hitrostni preizkušnji, pa bi lahko končal tudi kot 6.

 

Kacinu hitrosti ne gre očitati, glede končnega rezultata, pa bo bolje zamenjati kolesa za gosenice.

 

Davor Kacin je dirko odlično začel, a je kot že šestinšestdesetkrat do sedaj predrl zračnico in na žalost končal kot zadnji – a vseeno si zasluži čestitke za vztrajanje! Na preizkušnjo smo poslali tudi novega mladinca, Adrijana Jesenka, toda žal je na 3. hitrostni preizkušnji izobesil belo zastavo in odstopil. Saša Bevk v Kamniku ni nasopila in je zato s prvega mesta padla na 3.

——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————

Spustaška sekcija pa se je isti vikend odpravila čez hrib in dolino in sicer na Soriško planino. Tam je ekipa MTB Železniki organizirala odlično zaključno dirko za slovenski in hrvaški pokal. Proga je sicer v petek, na začetku treningov vlivala nekaj dvomov, saj je spominjala na enduro, a po nekaj urah so na dan prišle prve korenine, čez noč pa sta svoje dodali še megla in visokogorska vlaga in tako smo dobili prav peklensko težke razmere in takšne so ostale tudi v nedeljo v polfinalu in finalu. O tem priča tudi precejšnje število padcev in poškodb, saj so imeli reševalci v soboto in nedeljo kar precej dela.

 

 

Vlaga in neštete korenine pod soriškimi smrekami so dobro začinile dirko

 

Tudi med pedalovci ni manjkalo padcev. Največkrat je bil na tleh mladinec Erik Peternelj, kar je verjetno vplivalo tudi na končni rezultat, saj je bil že večkrat boljši, kot sedaj, ko je prilezel do 5. mesta v U17. Zaradi večjega padca in bolečin je bil v počasno vožnjo prisiljen tudi Matija Klemenčič med amaterji. Kljub temu, da mu je bila proga pisana na kožo, je končal na skromnem 12. mestu. Naš veteran Bačnar je v polfinalu preluknjal zadnjo zračnico, ampak vseeno nadaljeval z divjo vožnjo, kar je privedlo do padca. V finalu je nato odpeljal z ročno zavoro in končal na odličnem 2. mestu. V razredu elitašev smo imeli tri predstavnike. S svojo navzočnostjo nas je razveselil stari maček Martin Kobal, ki je bil izredno hiter, glede na dejstvo, da se pojavi zgolj na eni tekmi na leto. Končal je na 21. mestu. Nekaj mest pred njim je zaključil Gašper Klemenčič – kugla. S padci v polfinalu in z nekaj manjšimi težavami v finalu je končal na 15. mestu in je moral premoč priznati celo Sašu Mraku, ki je z 11. mestom in majhnim zaostankom dosegel prvenec kariere. Očitno se pozna, da Sašo v prostem času preganja Suzukijevo specialko za motokros – kar tako naprej.

 

 

Gašper Klemenčič je tehnično odlično podkovan in ga je užitek opazovati

 

Z odlično dirko na Soriški planini, smo torej zaokrožili sezono 2014. Rezultati dirke so bili jasni…vsi smo bili iz neke perspektive zmagovalci. Na končne rezultate sezone in na perspektivo programa, ki jih sešteva pa bomo morali še počakati, do nadaljnega.

 

 

Dh Buzet

Četica pedalovcev se je konec maja, kot je že v navadi, mudila na hrvaškem. Črt Moravec, Janko Bačnar, Jurij Alič, Matija Klemenčič in Sašo Mrak so se udeležili tekme DH Buzet, ki je bila letos tudi v koledarju UCI C2, zaradi česar se je na štartu pojavilo tudi nekaj hitrih spustašev iz tujine. Odlična proga s sicer ne preveč posrečenimi skoki, lepo vreme in odlična družba so poskrbeli za fenomenalno vzdušje že v petek na dan prvih treningov. Prešerno vzdušje se je zelo hitro končalo za veterana Bačnarja, saj je že v tretji vožnji preveč sekal levi zavoj, ter pristal v drevesu in nato s salto na tleh. Kot je v našem taboru tudi že postalo stalnica, da nas s tehničnimi težavami razveseli mladinec Alič, ni bilo tokrat nič drugače. Odlomljena ročica zavore in zasilna rešitev: lepilni trak in kos lesa. Ostali pedalovci niso imeli posebnih težav, kot je to v navadi že prvi dan.

 

Hitri Klemenčič bo DH Buzet 2014 verjetno čimprej pozabil. Brez padca bi se verjetno zavihtel med prve tri amaterje.

 

Sobotni del se je začel z jutranjimi treningi, v popoldanskem času pa so bile na vrsti kvalifikacije. Te so naši člani odpeljali še z nekaj rezerve, Alič pa si je vzel še nekaj dodatnega časa, saj je predrl zračnico in ni prišel do cilja, zato mu sodniki niso dovolili na štart nedeljskega finala. Finale sta Bačnar in Mrak odpeljala solidno in pristala vsak v svoji sredini kategorije. Za več zanimivih trenutkov sta poskrbela tekmovalca v kategoriji amaterji. Klemenčič je štartal proti stopničkam, a je naredil napako že v prvi sekundi in padel s štartnega podesta. Kljub temu je nadaljeval s sproščeno a hitro vožnjo in končal kot 10. Kdo ve kaj bi bilo, če….Naš drugi amater, Moravec, pa je v finalu padel kar 3x, si pri tem tudi precej poškodoval koleno, tako da je končal precej pri repu razpredelnice.

 

Bačnarju bi rezultat iz 2012 prinesel 3. mesto, tokrat pa je bilo dovolj le za 6. med veterani.

 

Kljub novim bojnim ranam so naši tekmovalci Buzet zapuščali dobre volje in v želji da se frugo leto oddolžijo z boljšimi rezultati.

Svetovno!

Ampak tokrat ne iz rezultatskega stališča, sodeč po naslovu, pač pa ima proga za spust na mariborskem Pohorju še vedno sloves proge za svetovni pokal, kateri je tu potekal že kar nekaj let nazaj. Proga vsebuje hitre odseke z nešteto koreninami, tehnični del poimenovan “rock & roll”, ter nekaj dolgih skokov, kateri marsikateremu tekmovalcu predstavljajo nerešljivo uganko. Poleg tekem za državni pokal gostijo mariborčani celo IXS serijo (neuradno evropsko prvenstvo), za kaj več pa se bodo morali malo bolj potruditi, saj je bilo slabe volje med tekmovalci precej.

 

Klemenčič je s padcem prilezel zgolj do zlate sredine med amaterji

 

Vrnimo se raje k tekmi in pripetljajem Pedalovih junakov. Na Pohorje smo poslali sedmerico spustašev, ki se s progo spoznali že v petek. Naredili so nekaj voženj, jo prehodili peš, si zapomnili idealne linije, potem pa…dež! Ta vnese v tabor kup skrbi in prav nič drugače ni bilo tokrat. Ker nas je v soboto zjutraj zbudilo sonce, smo se na progo odpravili z gumami za suho podlago. Oprijem je bil ravno na meji, ker pa se je stanje izboljševalo, smo tudi mi stopnjevali ritem iz vožnje v vožnjo. Že v prvi sobotni vožnji sta pohorske gozdove pobližje spoznala mladinec Jurij Alič in veteran Janko Bačnar. Slednjemu je v hitrem odseku proti koncu proge zatajila zadnja zavora, hip zatem ga je presenetil dvojni skok, čez katerega mu je še uspelo zapeljati, nato pa je v levem zavoju izgubil nadzor in padec je bil neizbežen. V servisu smo se nato vsakič posebej ukvarjali z zavoro, ampak napake nismo odpravili. Tehnične težave z verigo so proti koncu sobotnih treningov doletele tudi Miho Rupnika, vendar brez hujših posledic.

 

Bačnar in Mrak na treningu

 

V nedeljo zjutraj smo zopet pogledovali v oblake in skoraj diplomirali iz meteorologije, na koncu pa so na kolesih vseeno ostale gume za suho podlago. Bačnar je jutranji trening izpustil, saj zavore niso bile sposobne več kot polfinalne in finalne vožnje. Za dvig pulza po treningu je zopet poskrbel Alič saj je odlomil nosilec menjalnika, tako da se je na polfinalno vožnjo odpravil brez pogona, ter ponovno Rupnik s svojo verigo, katero je sestavil v zadnjih minutah pred štartom. Polfinalno vožnjo smo vsi odpeljali s precejšnjo rezervo, v finalu pa namesto napada pripravili vsak svoj pehar napak. Kljub temu je na svoji drugi tekmi odličen čas postavil Črt Moravec in med amaterji zasedel 8. mesto, Rupnik in Klemenčič pa sta bila 10. in 11. Bačnar je kot že rečeno odpeljal zgolj vožnjo za točke veteranskega pokala, Alič pa je s ponovnim padcem končal kot predzanji med ml. mladinci. Med elito je Klemenčič dosegel nekaj točk za pokal na 29. mestu, Sašo Mrak pa je bil za trideseterico prepočasen.

V trenutku pisanja poročila, so verjetno vsi tekmovalci v delavnicah in krpajo bojne rane na svojih kolesih, saj nas naslednja dirka v Buzetu čaka že zelo kmalu, teden za njo, pa še v bike parku Čelešnik.

DH Avče 2014

Prva dirka pokala Slovenije v spustu v 2014, se je ponovno, že tradicionalno, začela zadnji vikend aprila v Avčah. Prav tako tradicionalno je bilo tudi vreme, saj nas je presenetil dež, še bolj pa nas je presenetilo suho vreme v nedeljskem finalu, kljub grozečim nevihtnim oblakom.

Sobotni treningi so se torej začeli v blatu, razmere pa so se izboljševale vse do polfinalne vožnje žensk. Ob štartu najboljše – Zarje Černilogar je namreč začelo deževati in proga je ponovno postala podobna bojišču, kakršno je bilo tu pred 100 leti.

 

Gašper Klemenčič se je predstavil z novo specialko YT Industries. Prvi komentar:”To je to!”

 

Deseterica prijavljenih Pedalovcev na tekmi, je bila že ob prihodu na prizorišče zmanjšana na število devet, saj se je Aljaž Štenkler poškodoval že pred dirko, za končno osmerico, pa je poskrbel najmajši tekmovalec Jurij Alič, ki je nesrečno padel v prvi vožnji treningov in tako zaključil tekmo. Po sobotni polfinalni vožnji smo imeli precej visoke apetite. Matija Klemenčič je bil med amaterji odličen 6., Bačnar med sicer skromno zastopano kategorijo veteranov 2., Erik Peternel med ml. mladinci 2., med elito je bil Gašper Klemenčič 12., Tadej Razpet na kolesu za enduro 22., zadnji pa je skozi cilj pripeljal Sašo Mrak z odlomljenim menjalnikom in si tako vseeno prislužil vožnjo v finalu.

 

Matija Klemenčič je izredno hiter. Stopničke med amaterji so na dosegu roke.

 

Kot smo omenili že na začetku, nas je nedelja pričakala z oblačnim vremenom in mokro podlago v gozdu, ki se je hitro sušila. Kljub temu so bili redki, ki so upali na štart finalne vožnje z gumami za suho podlago, ki so bile povsem primerne za nedeljsko popoldne. Po jutranjih treningih je bil najmanj razpoložen Janko Bačnar. Z grdim padcem čez skale, takoj na štartu, je bila samozavest daleč od 100%, kakršna je potrebna za dobro finalno vožnjo. O samozavesti in taktiki ima tudi elitaš Klemenčič svojo zgodbo. Na trening se niti ni odpravil, saj je po njegovih besedah:” Prva vožnja v nedeljo najboljša”, tako da je le-to prihranil za finale. Kakšno taktiko je ubral Tadej Razpet, ki se v nedeljo dopoldan ni prikazal v boksih, nam ni znano. Dejstvo, da bi bilo kolo za enduro neprimerno za Avče je ovrženo, saj je odlični slovenski kolesar Nejc Rutar s podobnim zasedel 4. mesto med elito.

 

Edini veteran Pedal racing teama bo moral malo več časa posvetiti kolesu. Napake so se v Avčah kar vrstile.

 

V finalnem nastopu je vsak izmed tekmovalcev sestavil svojo pestro petminutno zgodbo, ki je dala štoparici in njenim debelim sekundam v cilju logičen zaključek. Med amaterji je bil naš najboljši 7. Matija Klemenčič, ki bi brez padca in zdrsa z lahkoto končal med prvimi tremi. Rupniku na 9. mestu in Moravcu na 11. pa manjka nekaj kilometrine, a sta vseeno hitra. Veteranu Bačnarju je odlično kazalo vse do ciljnega spusta, kjer se je s padcem poslovil od 2. mesta in tako še komaj ujel zadnjo stopničko, med štirimi prijavljenimi tekmovalci. Med elito je Sašo Mrak osvojil prve točke na 24. mestu, Klemenčič pa je z dvema padcema, namesto nekje okrog deseterice, končal na 22. mestu. Edina dobra predstava je uspela Eriku Peternelu z 2. mestom med mlajšimi mladinci, o zgodbi “kaj bi bilo, če bi preskočil vse štiri skoke, namesto samo enega” pa rajši ne bomo…

 

Podmladek Pedal racing teama. Zasluženo 2. mesto za Erika Peternela

 

Kup prigod, a vseeno smo bili pod šotorom Pedal racing teama vsi prešerne volje, kot vedno po vsaki tekmi. Poleg organizacije 1. Enduro Cerkno dirke, nas sedaj čaka kratkotrajno saniranje ran in servisiranje koles, saj sledita v maju kar dve tekmi za pokal, prva že 11. v Mariboru in nato 25. v Buzetu. Avtobus z navijačicami štarta vsakič ob 9h iz osrednjega trga v Cerknem – vabljeni!

 

 

Gostujemo

Teden dni po Grma DH, smo se Pedalovci ponovno odpravili na sosednjo Hrvaško, na DH Ivanec, tekmo, ki bi zlahka pristala v koledarju hrvaških in slovenskih dirk, a ima že vrsto let “divji status”. Po prihodu so naši člani najprej opravili peš ogled proge, nato pa sledili treningi katere je zaznamovalo sončno vreme in znoj v potokih.

 

Kacin rad poskrbi za navijače

 

Po sobotnih treningih, je bil v nedeljo čas kvalifikacij in finala. Po kvalifikacijah se je zaradi majhnih razlik med tekmovalci in še nekaterih drobnih napak, zagnanost in prepričanost vase do finala le stopnjevala, kar se je na koncu poznalo tudi na doseženih rezultatih. Tako je bil Tadej Razpet 90 na 7. mestu, Matija Klemenčič na 12. mestu, sledil mu je Bojan Rekanje na 16. mestu, na 18. mestu z nekaj težavami Kristjan Božnar, mesto za njim, 19. pa Miha Rupnik. Davor Kacin je zaradi kar nekaj padcev v finalni vožnji pristal na 33. mestu.

 

Če Božnar odpelje brez napake, je lahko zelo hiter

 

Ponovno so torej pedalovci nanizali nekaj odličnih rezultatov, kar je zelo razveseljivo, saj je že čez mesec dni na sporedu državno prvenstvo na Pohorju. Zaenkrat so naše misli že usmerjene tja, predvsem zato, ker si vsi močno želimo, da bi progo končno speljali drugje, kot zadnjih 5 let, saj se ves ta čas vozimo (nekajkrat še skupaj s tekmovalci iz svetovnega pokala) po istih linijah, tako da je v vsakem zavoju posebej potreben boj za preživetje, namesto tekoča tekmovalna vožnja.

Pedal na dveh frontah

Prvi vikend v juniju smo v lov za sekunde poslali dve ekipi. Spustaše proti vzhodu v Zagreb, endurovce pa proti zahodu v Gemono.

V Zagrebu se je odvijala že 3. tradicionalna Grma DH dirka, katere smo se letos udeležili tudi pedalovci. Gre za manjši format dirkanja, ki niti nima veliko skupnega s spustom. Proga je tipična za enduro, z dvema vmesnima vzponoma ter brez tehničnih odsekov. Z vsem tem smo se med treningom še nekako sprijaznili, nikakor pa nam ni ugajalo časomerilstvo prek radijske postaje s prenehanjem merjenja “nekje” v cilju.

 

Pedal klapa, Grma 2013

 

Vsem tem dejstvom navkljub, je Tadej Razpet 90 dosegel odlično 3. mesto, za drugo leto pa že napovedal, da bo s kolesom za enduro podrl rekord proge, kakršenkoli že je. Ostali naši, so bili z majhnimi razlikami na 14. mestu Davor Kacin, na 15. Janko Bačnar, na 17. Bojan Rekanje, na 18. Miha Rupnik in na 21. Matija Klemenčič.

 

Klemenčič ima z dobrimi rezultati vedno večje apetite po novem kolesu

 

Kot že rečeno, smo ostali v Zagrebu še precej dolžni in nič ne kaže drugače, kot da se prihodnje leto oddolžimo, vendar z bolj primernimi kolesi. Kljub temu smo tekmo zapustili dobre volje in z novimi načrti za preostanek sezone.

 

Tadeja ni težko prepoznati

————————————————————————————————————————————————————————————————————————————

Istega dne, se je pedalova garda enduro tekmovalcev kalila v sosednji Italiji v Gemoni. Tekma, ki je štela za pokal SuperEnduro je bila vse prej kot lahka za naše razmere in tekmovalce. Poleg odlične konkurence, je svoje dodalo še deževno vreme, tako da so bili tekmovalci precej zadovoljni, ko so na koncu videli ciljno zastavico.

 

Saša Bevk iz tekme v tekmo nabira izkušnje in je vedno hitrejša

 

Naš najboljši je bil mladinec Jan Štucin, med mladinci na 4. mestu, vendar je kar precej zaostal za rojaki iz Italije. Munih, Rupnik in ženska predstavnica Saša Bevk so se uvrstili bolj pri repu razpredelnice, vendar so osvojili pomembne točke v skupnem seštevku in nabrali precej novih izkušenj, katere bodo lahko unovčili do konca sezone.

 

Štucin je v preteklosti že pokazal da je hiter